Društvo izvaja programe s področja socialne dejavnosti na področju vasi Dornberk v Vipavski dolini in bližnje okolice. 

Člani društva smo prostovoljci, ki bližnjim, pomoči potrebnim in osamljenim pomagamo po svojih najboljših močeh. Največje plačilo za naše delo je zadovoljstvo in hvaležnost, ki ga pokažejo prijatelji. Delo nas združuje in krepi vezi med vaščani – Dornberžani.

Program dejavnosti Društva razčlenjujemo po osmih osnovnih področjih aktivnosti in jih imenujemo posebni socialni programi. S temi programi poskušamo invalidnim osebam zmanjšati občutek osamljenosti, odrinjenosti od ostalih neinvalidnih oseb in občutek, da so pozabljeni in nikomur več potrebni.

  1. PREPREČEVANJE IN BLAŽENJE SOCIALNIH TER PSIHIČNIH POSLEDIC:
  2. ZAGOTAVLJANJE ZAGOVORNIŠTVA
  3. INFORMATIVNA DEJAVNOST
  4. USPOSABLJANJE ZA AKTIVNO ŽIVLJENJE IN DELO
  5. OHRANJEVANJE ZDRAVJA
  6. REKREACIJA IN ŠPORT
  7. DNEVNI CENTRI, KLUBI
  8. KULTURNA DEJAVNOST

Društvo vključuje delovne invalide po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in tudi druge invalidne osebe, ki nimajo statusa delovnega invalida, pa zaradi pridobljenih ali prirojenih okvar in oviranosti, ki jih pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo same delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo in delajo (osebe s telesno okvaro) ter njihove zastopnike. Društvo je vključeno v ZVEZO DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE za izvajanje enotne socialno – zdravstvene politike in skupno dogovorjenih nalog s področja varstva invalidov v Sloveniji.

Društvo deluje na območju spodnjega dela Vipavske doline. Sedež društva je v Dornberku, v Mestni občini Nova Gorica, vključuje pa člane iz Dornberka in okoliških krajev.

Dornberk se nahaja v spodnji Vipavski dolini ob vznožju hribčka Čuklja, ki je na južnem robu reke Vipave. V vasi živi okrog 850 ljudi, ki se preživljajo pretežno s kmetijstvom od tega pa prevladujeta vinogradništvo in sadjarstvo. Kraj ima izredno ugodno prometno lego, saj se tu od ceste in železnice na relaciji Nova Gorica – Sežana, odcepita kraka proti Ajdovščini. To je vzrok, da je kraj postal središčna vas okoliške kmetijske pokrajine. Bližina večjih naselij – Nova Gorica in Ajdovščina je vplivala na to, da se je veliko naših krajanov tam zaposlovalo, tako je v kraju tudi precej delavstva. V Dornberku imamo vrtec, osnovno šolo, pošto, splošno ambulanto in lekarno, kar kaže na iznajdljivost in pomembnost duha, ki prevzema krajane. Prav tako je izjemno razvito kulturno življenje. Že v 19. stoletju je bila tu ustanovljena čitalnica in pevski zbor, ki se sedaj ponaša z več kot stoletno tradicijo. Iz naše vasi izvira več pomembnih slovenskih mož, ki so v pretekli in polpretekli zgodovini pomembno zaznamovali usodo našega naroda (bratje Šinigoj, Gregor Cotič,…). V kraju deluje veliko športno kulturnih društev, poseben pečat pa mu daje društvo invalidov. V središču vasi se nahaja cerkev Svetega Danijela v kateri je pod zvonikom napis v glagolici iz davnega leta 1510. Nad vasjo je starodavno naselje Tabor z razvalinami gradu, ki so ga obzidali v času turških vpadov. Dornberk je čudovit kraj, ki posebej zablesti zgodaj spomladi, ko se zacvetijo prve breskve in v jeseni, ko je na vrsti trgatev.

Dejavnost društva je zasnovana na načelu demokratičnosti pri oblikovanju odločitev in samem odločanju ter na načelu prostovoljnosti pri vključevanju v društvo.

Z organiziranimi oblikami dela in povezovanja članov društva, društvo omogoča in zagotavlja lažje vključevanje vseh delovnih invalidov ter drugih invalidnih oseb, ki nimajo priznanega statusa delovnega invalida, v delo in programe društva.

 

Omogočamo

  1. boljše in lažje povezovanje, delo, organiziranje ter informiranje članov in organov društva;
  2. uresničevanje ciljev društva v bivalnem in delovnem okolju invalidov;
  3. socialno pravičnost, enake možnosti in nediskriminacijo, vzpodbujanje za opiranje na lastne moči in sposobnosti;
  4. spremljanje ekonomskega, zdravstvenega, socialnega in pravnega položaja ter zagotovitev varstva na teh področjih;
  5. razvijanje programov medsebojne pomoči;
  6. razvijanje športno-rekreativne, kulturne in družabne dejavnosti;
  7. zastopanje interesov pri zadovoljevanju posebnih potreb;
  8. sodelovanje na domačih in tujih strokovnih posvetovanjih;
  9. spodbujanje in podpiranje akcij za izmenjavo izkušenj med sorodnimi društvi in drugimi institucijami s tega področja.

V našem kraju so bili delovni invalidi od samega začetka vključeni v Društvo invalidov Nova Gorica, vendar je želja po večji socializaciji, druženju ter koriščenju  posebnih socialnih programov pripeljala do razmišljanja o ustanovitvi samostojnega invalidskega društva. Tako je v letu 1994 nastal aktiv invalidov Dornberk s takratnim predsednikom Franjom Cotičem, ki so na svoji prvi seji sprejeli pridobivanje članstva, organiziranje skupnega dela, športne dejavnosti, predavanja in družabna srečanja vendar še zmeraj pod okriljem novogoriškega društva.

Skupina dvanajstih entuziastov  s Franjem Cotičem na čelu ponovno je leta 1996 zaorala ledino s takratno višjo socialno delavko Valerijo Šinigoj in naslovila prošnjo za ustanovitev samostojnega društva na Zvezo društev invalidov RS. Prav tako je bila prošnja posredovana na takratno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Društvo je bilo ustanovljeno 1. aprila 1997.  Sklican je bil ustanovni občni zbor, ki ga je vodila Valerija Šinigoj, na katerem so  izvolili delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overovitelja, sprejeli pravila Društva invalidov Dornberk, potrdili ustanovitev društva, izvolili predsednika društva Franja Cotiča, upravni odbor in  nadzorni odbor. Od takrat naprej se je društvo le še širilo in krepilo. Prostore za delovanje so imeli v Krajevni skupnosti Dornberk, tako kot ostala društva, hkrati pa so si prizadevali za pridobitev svojih lastnih prostorov. 1. januarja 1998 je bilo društvo sprejeto v Zvezo delovnih invalidov Slovenije kot polnopravni član. Konec leta je bil sklican občni zbor na katerem smo izvolili novo vodstvo društva invalidov. Predsednik društva je postal Ivan Mrevlje, ki je v letu 1999 podpisal s Krajevno skupnostjo Dornberk pogodbo o prostorih v kleti. Vse načrtovano smo s prostovoljnim delom ter s pomočjo Mestne občine Nova Gorica tudi dokončali, tako da so sedanji prostori uporabni za naše delovanje. Tako prostori zajemajo predprostor, čajno kuhinjo, pisarno, skladišče, sanitarje in delavnico, kjer se odvija največ skupnih aktivnosti.

Predsednici društva sta bili še Jožica Skomina ter Ana Marija Žorž. Trenutni predsednik je Marjan Čuk.

Redni član društva lahko postane delovni invalid ali oseba s telesno okvaro v skladu z 2. členom statuta, ki ima stalno prebivališče na območju delovanja društva, razen če izrazi željo, da postane član tega društva. Redni član društva ne more biti oseba, ki je že redni član drugega društva, ki je član Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Delovni invalid, ki želi postati redni član društva, izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanem statusu delovnega invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; druga telesno prizadeta ali obolela oseba, ki ima telesno okvaro pa izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznani telesni okvari.

Podporni član je lahko vsaka oseba, ki na različne načine podpira delovanje društva, želi pomagati in sodelovati z društvom.

Podporni član ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu društva, smiselno enako kot redni član, nima pa pravice voliti in biti izvoljen v organe društva in koristiti tistih ugodnosti, ki so namenjene samo rednemu članu društva.

Častni član je lahko oseba visokih moralnih lastnosti, ki je s svojim delom pomagala društvu oziroma pripomogla k boljšemu sodelovanju med društvi. V članstvo ga sprejme zbor članov društva na obrazložen predlog upravnega odbora. Častni član ima pravico sodelovati pri delu društva, nima pa pravice voliti in biti voljen v organe društva ter pravice odločanja.

Close Menu